Ko grem s pogledom po prostoru, potrebujem občutek ugodja ob vsakem predmetu, ki se ga pogled dotakne, me je prešinilo ondan, ko sem sedela v svoji dnevni sobi. Zaradi tega mi je ljubše, da je v prostoru manj reči kakor več, sploh kadar imam dolge delovne dneve in je zbranost skoraj tako dragocena dobrina kot spanje.
Potem pa spet pridejo dnevi, ko privlečem iz kake hoste zelenje in z vrta rože ter jih potikam v vaze in razpostavljam po sobi, da se potem počutim kot v cvetličarni. Takrat živim v iluziji, da so rože pomembnejše od hrane … ali vsaj od knjig.
Ko tole pišem, je morda eden zadnjih res toplih dni tega poletja. Zakorakali smo v september in zavihali rokave za novo šolsko leto, delovne projekte, pa tudi nove predstave in dogodke. Jeseni bom naredila kar lep krog po mili domovini s svojim predavanjem Harmonija prostora in uma. Tisti, ki ste na njem že bili – fino bo, če ga komu priporočite. Tisti, ki še niste bili – pridite, na moji Harmoniji se zmeraj razvijejo zanimive debate in izmenjujejo izkušnje. Potem pa hajd domov in adijo krama, da se bo kar kadilo :))) Datume in ure bom sproti objavljala na Facebooku, za zdaj pa lahko že napovem, da bom
26. septembra v Radomljah
27. septembra v Metliki
10. oktobra v Črnomlju
12. oktobra v Izoli
25. oktobra v Šmarju pri Jelšah.
Bodite lepo in ravno prav toplo do naslednjič!