Večino ljudi že običajen dan s svojimi izzivi čisto dovolj zaposli, da nam ni niti najmanj do razmišljanja “kaj pa, če”. Ko se zgrne nad nas nekaj, kar dobi kolektivno razsežnost, se prioritete spremenijo. Marsikdo se je moral v preteklem tednu poplav in zemeljskih plazov soočiti z okoliščinami, ki so se zgrnile nad njegov najosnovnejši občutek varnosti. V dneh rdečega alarma, ko se je zdelo, da dež nikoli ne bo nehal padati, sem ob oziranju v nebo in poslušanju komentarjev, v medijih in v živo, veliko premišljevala, kakšen zgled smo otrokom, ki živijo ob nas, slišijo vsako našo besedo, opazujejo našo telesno govorico in vsrkavajo naše občutke. O tem smo se tri ženske pogovarjale tukaj.
